Proizvodne metode na kmetijskih gospodarstvih

Jeziki

Kazalci po letih

2022

2018

2009

2008

Poglejte si

Glavni vir energije ki ga gospodinjstva uporabljajo za gretje

Promet in segrevanje ozračja

Delež gospodinjstev s klimatsko napravo

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo

Kazalec večinoma kaže na neopredeljivo smer razvoja. Ker je večina podatkov zbranih v omejenem obdobju, zanesljiva ocena trendov ni mogoča. Med poljščinami v Sloveniji prevladujejo žita, povečujejo se površine zemljišč, namenjenih pridelavi zelene krme in industrijskih rastlin, obseg pridelave korenovk in gomoljnic se je ustalil na dveh odstotkih njiv. Opaziti je tudi počasno diverzifikacijo vrst poljščin, ugodno je predvsem naraščanje deleža metuljnic. Delež pokritih površin preko zime je nad povprečjem EU, a vseeno še ni na nivoju nekaterih kmetijsko bolj razvitih držav. Nad povprečjem EU je tudi delež zemljišč z namensko ozelenitvijo. Kljub temu pa je v zimskem času skoraj četrtina njiv nepokritih. Slovenija spada v skupino držav, kjer prevladuje konvencionalna obdelava tal z oranjem, alternativni načini obdelave tal se povečujejo zelo počasi in pri tem zaostajamo za kmetijsko bolj razvitimi državami, ki so v razmeroma kratkem obdobju bistveno zmanjšale delež njiv obdelanih s plugom. S stališča doseganja ciljev zmanjševanja erozije, izboljšanja upravljanja tal ter blaženja podnebnih sprememb bi bilo želeno, da se površine z oranjem obdelanih zemljišč zmanjšajo.

Definicija

Načini gospodarjenja na kmetijah imajo neposreden vpliv na ohranjanje rodovitnosti tal in zmožnost prilagajanja spremenljivim klimatskim dejavnikom, med drugim pa vplivajo tudi na ekonomičnost pridelave. Spremembe v praksah kmetovanja med drugim prispevajo k zmanjševanju tveganja za erozijo in izgubo organske snovi v tleh, k zmanjšanju tveganja za onesnaževanje voda ter k izboljšanju fizikalnih, kemičnih in bioloških lastnosti tal. Vrste kmetij ter raba kmetijskih zemljišč (njive, trajno travinje, trajni nasadi) določajo osnovne načine gospodarjenja. Podrobnejše načine usmeritve gospodarjenja pa nakazujejo izvajanje kolobarjenja, prevladujoči kolobarni členi, izbira načinov in deleži pokritosti tal preko zime ter načini obdelave tal.

Grafi

Slika KM11-1: Deleži skupin poljščin na njivah v Sloveniji v obdobju 1992–2017

Viri:

Eurostat, 2013, 2016; SURS (Statistične informacije 1992-2021); preračuni KIS

Prikaži podatke


	Njive in vrtovi v uporabi [ha]	Neobdelane njive [ha]	Žita [ha]	Stročnice za suho zrnje [ha]	Korenovke in gomoljnice [ha]	Industrijske rastline [ha]	Zelenjadnice in jagode [ha]	Cvetje in okrasne rastline [ha]	Zelena krma z njiv [ha]	Drugo na njivah [ha]	Delež žit [%]	Delež industrijskih rastlin [%]	Delež korenovk in gomoljnic [%]	Delež zelene krme z njiv [%]	Delež drugih poljščin [%]
1992	190984	1983	110958	613	21588	5784	3765	144	45678	471	58,10	3,03	11,30	23,92	3,65
1993	191351	1975	110690	602	21322	5650	3901	153	46533	525	57,85	2,95	11,14	24,32	3,74
1994	187024	1975	103338	595	21106	6735	3422	153	49157	544	55,25	3,60	11,29	26,28	3,58
1995	184874	1812	100765	699	21337	4535	2842	139	52231	514	54,50	2,45	11,54	28,25	3,25
1996	181404	2171	99276	668	20367	5157	3042	124	50166	433	54,73	2,84	11,23	27,65	3,55
1997	173518	2082	95480	579	18329	4588	2851	132	49026	452	55,03	2,64	10,56	28,25	3,51
1998	172721	1993	95119	445	19663	4482	2743	140	47635	501	55,07	2,59	11,38	27,58	3,37
1999	172082	1904	91122	312	23198	4252	2666	149	48061	418	52,95	2,47	13,48	27,93	3,17
2000	170849	1038	101865	322	18872	4126	2614	157	41423	432	59,62	2,41	11,05	24,25	2,67
2001	172672	816	103871	362	13831	4313	2828	124	45857	670	60,16	2,50	8,01	26,56	2,78
2002	168414	464	98277	512	12675	7633	2575	105	44855	1318	58,35	4,53	7,53	26,63	2,95
2003	172753	320	98286	723	13422	8234	3162	169	47922	515	56,89	4,77	7,77	27,74	2,83
2004	175080	1288	99345	770	12422	7310	2979	169	50219	580	56,74	4,18	7,10	28,68	3,30
2005	176314	2108	94637	2009	12317	8050	2995	169	53665	364	53,68	4,57	6,99	30,44	4,34
2006	177780	872	95951	3905	12941	9034	3273	139	51361	304	53,97	5,08	7,28	28,89	4,78
2007	175035	1887	98586	2337	6263	11255	2861	154	51467	225	56,32	6,43	3,58	29,40	4,26
2008	180303	584	105016	1578	4986	9816	3545	154	54404	220	58,24	5,44	2,77	30,17	3,37
2009	175189	714	100173	1030	4644	10731	3516	154	54007	220	57,18	6,13	2,65	30,83	3,22
2010	170144	349	93941	886	4477	13321	2378	76	54374	342	55,21	7,83	2,63	31,96	2,37
2011	168744	479	94125	1134	3870	12425	3387	78	52992	254	55,78	7,36	2,29	31,40	3,16
2012	171668	487	98378	748	3647	11450	3923	72	52709	254	57,31	6,67	2,12	30,70	3,19
2013	174110	448	97830	686	3555	11547	3987	96	55761	200	56,19	6,63	2,04	32,03	3,11
2014	175069	338	98293	691	3821	11867	4138	73	55649	200	56,15	6,78	2,18	31,79	3,11
2015	171167	1170	96976	847	3494	10419	4115	53	53894	200	56,66	6,09	2,04	31,49	3,73
2016	173787	1109	95508	1258	3311	13272	4630	85	54212	402	54,96	7,64	1,91	31,19	4,31
2017	174363	1313	95193	1306	3389	13180	4559	48	54973	402	54,59	7,56	1,94	31,53	4,37
2018	172341	1254	95003	1077	3133	11222	4416	53	55780	402	55,13	6,51	1,82	32,37	4,18
2019	174202	1501	95723	1029	3060	10445	5319	32	56691	402	54,95	6,00	1,76	32,54	4,75
2020	175563	1194	97634	737	3160	11369	5780	53	55419	219	55,61	6,48	1,80	31,57	4,55
2021	175265	1560	97860	749	2930	11599	5161	35	55150	219	55,84	6,62	1,67	31,47	4,41
EU–28 (2013)											58,90	14,10	3,40	21,40	2,10
EU–28 (2016)											58,70	15,30	3,30	20,30	2,40
Madžarska (2013)											66,40	22,20	0,90	8,40	2,10
Madžarska (2016)											62	25,20	0,70	9	2,70
Nemčija (2013)											56	13,80	5,20	23,60	1,40
Nemčija (2016)											55,20	13,80	5,10	24,40	1,50
Avstrija (2013)											62	12,70	5,40	18,30	1,60
Avstrija (2016)											60,70	14,30	4,90	18,50	1,70
Italija (2013)											55,10	8,60	1,30	30,50	4,50
Italija (2016)											52,20	9,70	1	31,80	5,20
Hrvaška (2013)											67,70	14,10	3,60	13,60	1
Hrvaška (2016)											61,70	20,50	3	13,50	1,30

Izvozi podatke tabele

Slika KM11-2: Gibanje zastopanosti pomembnejših vrst poljščin na njivah v Sloveniji v obdobju 1992–2017

Viri:

SURS, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke


	Njive in vrtovi v uporabi [ha]	Zelenjadnice [ha]	Jagode [ha]	Drugo jagodičje [ha]	Neobdelane površine [ha]	ŽITO [ha]	Pšenica in pira [ha]	Rž [ha]	Ječmen [ha]	Oves [ha]	Tritikala [ha]	Koruza za zrnje [ha]	DRUGO ŽITO (SKUPAJ) [ha]	Od tega proso [ha]	- kot glavni posevek [ha]	- kot naknadni posevek [ha]	Od tega ajda [ha]	- kot glavni posevek [ha]	- kot naknadni posevek [ha]	Od tega drugo [ha]	STROČNICE (ZRNJE) [ha]	Krmni grah in bob [ha]	- od tega krmni grah [ha]	- od tega krmni bob [ha]	Fižol za zrnje [ha]	Druge suhe stročnice [ha]	KORENOVKE IN GOMOLJNICE [ha]	Krompir [ha]	Sladkorna pesa [ha]	Krmne korenovke [ha]	Druge krmne korenovke [ha]	INDUSTRIJSKE RASTLINE [ha]	Oljnice [ha]	- od tega ogrščica in repica [ha]	- od tega sončnice [ha]	- od tega soja [ha]	- od tega buče za olje [ha]	Hmelj [ha]	Druge ind. rastline [ha]	ZELENA KRMA Z NJIV [ha]	Enoletni posevki [ha]	- od tega silažna koruza [ha]	- od tega drugo [ha]	- od tega krmne stročnice [ha]	Detelja in lucerna [ha]	- od tega detelja [ha]	- od tega lucerna [ha]	Trava, TM in TDM [ha]	- od tega TDM [ha]	DRUGO NA NJIVAH [ha]	Delež metuljnic [%]	Delež ozimne pšenice in pire [%]	Delež koruze [%]	Delež oljnic (brez soje) [%]	Delež zrnatih stročnic [%]
1992	190984	3495	270	368	1983	110958	36413	2639	8146	2376	0	61220	713	179	35	144	483	25	458	51	613		39	0	574	0		12928	3153	10789		5784		1978	93	0	1232	2398	44	45678		24571	1892	0	4048			19532	11132	473	8,27	19,07	44,92	1,73	0,32
1993	191351	3626	275	322	1975	110690	37173	2635	9093	2388	0	59253	630	119	48	71	455	44	411	56	602		43	0	559	0		12434	3499	11431		5650		1654	125	42	1295	2466	27	46533		25900	1685	0	3985			19228	10959	485	8,15	19,43	44,50	1,61	0,34
1994	187024	3139	283	248	1975	103338	35876	2101	12652	2590	0	49359	1371	423	212	211	720	320	400	228	595		114	0	481	0		10147	4910	11311		6735		2278	134	10	1961	2292	38	49157		30311	1514	0	3658			17652	10061	492	7,66	19,18	42,60	2,34	0,32
1995	184874	2730	112	54	1812	100765	36779	1925	12719	1866	368	46750	1004	255	96	159	652	165	487	97	699		105	0	594	0		10070	6132	9928		4535		296	123	14	1815	2205	69	52231		30321	1906	0	4237			20442	11651	321	8,98	19,89	41,69	1,21	0,39
1996	181404	2952	90	49	2171	99276	35159	1938	12543	1888	343	47123	822	199	88	111	542	113	429	81	668		73	0	595	0		9382	6341	8647		5157		149	109	4	2596	2233	55	50166		30953	1735	0	3713			17917	10212	307	8,05	19,38	43,04	1,57	0,37
1997	173518	2807	44	46	2082	95480	33431	1345	10828	1817	437	47491	658	160	38	122	445	40	405	53	579		9	0	570	0		9186	6370	6753		4588		54	9	4	2249	2163	97	49026		29953	1482	0	3885			17172	10297	264	8,51	19,27	44,63	1,33	0,34
1998	172721	2707	36	46	1993	95119	35025	1227	10871	1793	478	45592	639	163	41	122	424	40	384	52	445		9	0	436	0		9200	7670	6753		4482		77	24	4	2311	2010	44	47635		29285	1447	0	3584			16785	10063	260	8,16	20,28	43,35	1,40	0,26
1999	172082	2607	59	46	1904	91122	31615	911	10935	2405	634	44401	835	183	80	103	601	90	511	51	312		9	0	303	0		9845	10837	4921		4252		173	24	28	2176	1803	35	48061		30204	1276	0	2997			17860	10407	286	7,99	18,37	43,35	1,38	0,20
2000	170849	2507	107	46	1038	101865	38256	674	11570	2251	835	48009	915	226	105	121	632	108	524	57	322	39	39	0	309	0		8952	8116	4264		4126		122	24	28	2147	1766	39	41423		26851	1243	0	2863			13899	3918	338	4,21	22,39	43,82	1,34	0,20
2001	172672	2731	97	46	816	103871	39335	745	12664	1917	1227	47571	1057	157	36	121	742	218	524	158	362	39	39	0	323	0		7785	4700	3778		4313		398	24	38	2122	1682	53	45857		24491	1168	0	1892			21739	5583	470	4,58	22,78	41,73	1,47	0,23
2002	168414	3228	78	29	464	98277	35729	620	12392	2014	1661	45525	1473	276	67	209	1169	241	928	28	512	204	204	0	308	0		7113	4450	3722		7633		2433	20	67	3232	1817	59	44855		23933	1028	0	2021			22013	6903	1038	5,76	21,21	41,24	3,38	0,34
2003	172753	3982	75	29	320	99305	35585	630	13789	1964	1820	44137	1380	611	115	495	689	166	523	80	723	367	364	3	351	5		6832	5359	4048		8234	6559	2705	107	40	3707	1662	13	55716	31525	30200	1325	0	2168	1214	954	22023	9387	149	7,34	20,60	43,03	3,77	0,44
2004	175080	3631	75	29	1288	99775	32385	1109	15324	1854	2124	45996	983	339	277	62	578	210	368	66	770	419	418	1	351	0		6832	4658	3401		7363	5826	1945	56	78	3693	1524	13	56985	29334	27045	2289	67	2357	1000	1357	25294	12087	160	8,97	18,50	41,72	3,25	0,48
2005	176314	2891	104	29	2108	94637	30059	1320	15451	2731	1986	42369	1631	627	306	321	811	222	589	193	2009	1521	1513	8	451	37		6306	5057	3472		8050	6580	2260	40	172	4108	1453	17	61585	33882	31525	2357	184	3070	1445	1625	24633	12059	222	10,68	17,05	41,91	3,63	1,24
2006	177780	3169	104	29	872	95951	32083	766	17044	2471	2869	39839	1114	168	120	48	547	360	187	399	3905	3434	3342	92	448	23		5900	6684	1834		9034	7500	2809	156	226	4302	1507	27	57869	28359	27008	1351	57	2481	1010	1471	26725	14652	303	13,89	18,05	37,60	4,09	2,32
2007	175035	2752	109	31	1887	98586	32040	820	18532	2332	3091	40906	1554	344	113	231	809	351	458	401	2337	1971	1970	1	355	11		5736	0	1977		11255	9666	5358	246	126	3936	1572	17	59207	28474	26802	1672	0	3090	1312	1778	27133	15841	510	13,35	18,30	38,68	5,45	1,41
2008	180303	3421	124	31	584	105564	35413	714	19229	1887	3241	43698	1382	247	137	110	761	323	438	374	1578	1212	1211	1	355	11	5991	4427	0	1564		9816	8161	4442	256	49	3414	1638	17	61454	27068	26543	525	0	4351	2109	2272	29574	17964	161	13,95	19,64	38,96	4,50	0,90
2009	175189	3406	110	33	714	100173	34534	892	20089	1773	3399	38611	1568	136	84	52	1044	403	641	388	1030		648		355	27	4644	4175		972	939	10731	9041	4424	227	66	4324	1660	13	54007	27252	26125	1127		5860	3415	2445	30624	19239	183	14,95	19,71	36,95	5,12	0,63
2010	170144	2276	102	36	349	93941	31946	796	18730	1773	3477	36433	1605	199	95	104	1198	482	716	208	886		513		289	84	4477	4125		587	727	13321	11756	5303	203	109	6141	1488	31	54374	26851	25868	983		5548	2566	2982	29956	19368	230	15,23	18,78	36,62	6,85	0,58
2011	168744	3288	99	42	479	94125	29665	808	17477	1842	3347	40185	1655	203	58	145	1180	471	709	272	1134		621		289	224	3870	3640		654	726	12425	10969	4770	374	107	5718	1376	52	52992	26885	25970	915		5451	2504	2948	28848	20539	230	16,14	17,58	39,20	6,44	0,74
2012	171668	3843	80	51	487	98378	34586	902	17967	1369	3640	39166	2103	199	62	137	1676	457	1219	228	748		370		289	89	3647	3386		553	797	11450	10160	5141	367	140	4512	1159	82	52709	28499	27437	1062		5337	2183	3154	27626	19123	230	14,77	20,15	38,80	5,84	0,52
2013	174110	3881	106	66	448	97830	31758	1489	17314	1203	3490	41857	1860	169	67	102	1401	362	1039	290	686		224		396	66	3555	3307		476	790	11547	10115	6131	273	278	3433	1166	194	55761	30866	30011	855		5722	2339	3382	28699	20034	187	15,35	18,24	41,28	5,65	0,55
2014	175069	4051	87	103	338	98293	33124	1640	18482	1364	4229	38331	2713	229	105	124	1979	512	1467	506	691		221		396	74	3821	3600		434	761	11867	10162	5563	252	404	3943	1296	364	55649	30147	29485	662		5549	2128	3421	27015	19496	187	14,93	18,92	38,74	5,57	0,63
2015	171167	4008	107	141	1170	96976	30734	1236	20110	1506	4491	37743	3136	491	264	227	2435	682	1753	209	847		447		396	4	3494	3318		325	597	10419	8503	1629	230	1705	4939	1405	436	53894	29395	28734	661		8507	4074	4432	21864	15454	187	15,49	17,96	38,84	3,97	1,49
2016	173787	4519	111	174	1109	95508	31461	970	19184	1332	5288	36388	3731	399	78	321	3127	601	2526	206	1258		611		634	13	3311	3164		266	626	13272	11273	3156	241	2466	5410	1485	425	54212	29513	28690	823		10498	4863	5635	21286	14137	375	16,32	18,10	37,45	5,07	2,14
2017	174363	4451	108	231	1313	95193	28016	1081	20369	1448	5032	38290	4224	347	83	264	3647	643	3004	230	1306		658		634	14	3389	3165		294	678	13180	11142	3435	299	2908	4500	1591	305	54973	29964	29194	770		10158	4795	5364	22324	14403	375	16,50	16,07	38,70	4,72	2,42
2018	172341	4416	117	258	1254	95003	27822	1301	20994	1245	5668	37079	4136	454	155	299	3475	532	2943	207	1077		434		634	9	3133	2812	0	315	601	11222	9091	3397	288	1756	3650	1667		55782		29820	780		9630	4367	5264	24533	15451	402	16,20	16,14	38,82	4,26	1,64
2019	174202	5319	112	277	1501	95723	26727	1178	21139	1207	5804	38883	3686	277	99	178	3187	464	2723	222	1029		386		634	9	3060	2796	184	362	558	10445	8296	3245	334	1433	3284	1616		56692		30150	694		8520	3838	4682	23852	15222	402	15,04	15,34	39,63	3,94	1,41
2020	175563	5780	121	330	1194	97632	27286	839	22207	950	5590	39829	4798	356	122	234	4279	648	3631	163	738		341		387	9	3159	2969	113	464	757	11370	9466	3306	354	1637	4169	1489		55418		30628	826		7706	3421	4285	26542	15848	219	14,77	15,54	40,13	4,46	1,35
2021	175265	5161	119	341	1560	97861	26785	640	21863	1195	5152	41402	5015	418	114	304	4318	430	3888	279	749		346		387	16	2929	2734	127	178	628	11600	9610	2806	420	1893	4491	1535		55150		29663	1019		8035	4086	3949	27928	16234	219	15,35	15,28	40,55	4,40	1,51

Izvozi podatke tabele

Slika KM11-3: Deleži pokritosti njiv preko zime v letu 2010 in 2016

Viri:

Eurostat, 2016; SURS, 2010 in 2016; preračun KIS

Prikaži podatke


	Njive in vrtovi v uporabi[ha]	Neobdelana zemljišča[ha]	Površina za izračun[ha]	Površina z običajnimi ozimnimi posevki[ha]	Površina pokrovnih posevkov za izboljšavo rodovitnosti tal[ha]	Površina le z rastlinskimi ostanki[ha]	Površina z večletnimi posevki[ha]	Gola zemlja[ha]	Delež površin z običajnimi ozimnimi posevki [%]	Delež površin s posevki za izboljšano rodovitnost tal [%]	Delež površin z rastlinskimi ostanki [%]	Delež površin z večletnimi posevki[%]	Delež gole zemlje[%]	Delež prekrite zemlje preko zime[%]	Delež površin brez podatkov[%]	Delež običajnih ozimnih posevkov na površinah z znanimi podatki[%]	Delež posevkov za izboljšano rodovitnost tal na površinah z znanimi podatki[%]	Delež rastlinskih ostankov na površinah z znanimi podatki[%]	Delež večletnih posevkov na površinah z znanimi podatki	Delež gole zemlje na površinah z znanimi podatki[%]
Slovenija (2010)	170144	349	170595	77239	28532	4987		35116	45,28	16,72	2,92	0	20,58	79,42	14,49	52,95	19,56	3,42	0	24,07
Slovenija (2016)	173787	1109	175118	80787	21352	11023	21070	40667	46,13	12,19	6,29	12,03	23,22	76,78	0,13	46,19	12,21	6,30	12,05	23,25
EU–27 (2010)			103404290	45302160	5648220	9165260		26244110	43,81	5,46	8,86	0	25,38	74,62	16,48	52,46	6,54	10,61	0	30,39
EU–27 (2016)			97078750	44876620	7451790	7041980	7553540	22328980	46,23	7,68	7,25	7,78	23,00	77,00	8,06	50,28	8,35	7,89	8,46	25,02
Madžarska (2010)			3837230	1506710	44970	217300		1817950	39,27	1,17	5,66	0	47,38	52,62	6,52	42,01	1,25	6,06	0	50,68
Madžarska (2016)			3821830	1716950	95220	283480	114730	1608920	44,92	2,49	7,42	3,00	42,10	57,90	0,07	44,95	2,49	7,42	3,00	42,13
Nemčija (2010)			11896790	7054160	821160	1140750		2201660	59,29	6,90	9,59	0	18,51	81,49	5,71	62,88	7,32	10,17	0	19,63
Nemčija (2016)			11819330	6739810	1466760	923260	545430	1656630	57,02	12,41	7,81	4,61	14,02	85,98	4,12	59,48	12,94	8,15	4,81	14,62
Avstrija (2010)			1371290	480590	368210	25130		150510	35,05	26,85	1,83	0	10,98	89,02	25,29	46,91	35,94	2,45	0	14,69
Avstrija (2016)			1344380	534810	286900	51870	209990	260120	39,78	21,34	3,86	15,62	19,35	80,65	0,05	39,80	21,35	3,86	15,63	19,36
Italija (2010)			7009310	2225390	132890	635800		1451560	31,75	1,90	9,07	0	20,71	79,29	36,58	50,06	2,99	14,30	0	32,65
Italija (2016)			7145040	3020560	113990	666770	583450	1107740	42,27	1,60	9,33	8,17	15,50	84,50	23,13	54,99	2,08	12,14	10,62	20,17
Francija (2010)			18386080	8573370	1992730	1537160		6272960	46,63	10,84	8,36	0	34,12	65,88	0,05	46,65	10,84	8,36	0	34,14
Francija (2016)			18249970	9715010	2851640	1095540	3361330	1196540	53,23	15,63	6,00	18,42	6,56	93,44	0,16	53,32	15,65	6,01	18,45	6,57
Hrvaška (2010)			895220	289000	14660	37160		449820	32,28	1,64	4,15	0	50,25	49,75	11,68	36,55	1,85	4,70	0	56,89
Hrvaška (2016)			881620	300450	0	40	93340	487170	34,08	0	0,00	10,59	55,26	44,74	0,07	34,10	0	0,00	10,59	55,30

Izvozi podatke tabele

Slika KM11-4: Deleži njiv glede na način obdelave v letu 2010 in 2016

Viri:

Eurostat, 2016; SURS ,2010 in 2016; preračun KIS

Prikaži podatke


	NJIVE IN VRTOVI [ha]	Neobdelana zemljišča [ha]	Površina za izračun [ha]	Površina preorana s plugom [ha]	Površina obdelana brez oranja (plitka obdelava - brananje) [ha]	Površina brez kakršne koli obdelave (neposredna setev) [ha]	Neobdelana zemljišča in površina brez podatkov [ha]	Delež njiv preoranih s plugom [%]	Delež njiv obdelanih brez oranja (plitka obdelava - brananje) [%]	Delež njiv brez kakršnekoli obdelave (neposredna setev) [%]	Delež neobdelanih njiv in njiv brez podatkov [%]
Slovenija (2010)	170144	349	170595	128894	14692	2480	24529	75,56	8,61	1,45	14,38
Slovenija (2016)	173787	1109	175118	142814	19274	918	12112	81,55	11,01	0,52	6,92
EU–28 (2010)			102535310	65458370	19176980	3530940	14369020	63,84	18,70	3,44	14,01
EU–27 (2016)			97078750	64876510	18957550	3591660	9653030	66,83	19,53	3,70	9,94
Madžarska (2010)			3837230	3205710	409670	44170	177680	83,54	10,68	1,15	4,63
Madžarska (2016)			3821830	3256560	356770	37940	170560	85,21	9,34	0,99	4,46
Nemčija (2010)			11896790	6610510	4470300	146610	669370	55,57	37,58	1,23	5,63
Nemčija (2016)			11819330	6316900	4719290	94210	688930	53,45	39,93	0,80	5,83
Avstrija (2010)			1370290	972960	326720	28330	42280	71,00	23,84	2,07	3,09
Avstrija (2016)			1344380	732610	395290	23250	193230	54,49	29,40	1,73	14,37
Italija (2010)			7009310	5183060	300970	283920	1241360	73,95	4,29	4,05	17,71
Italija (2016)			7145040	5742750	263410	231420	907460	80,37	3,69	3,24	12,70
Francija (2010)			18386080	8991900	4619950	530270	4243960	48,91	25,13	2,88	23,08
Francija (2016)			18249970	8757990	5948190	960120	2583670	47,99	32,59	5,26	14,16
Hrvaška (2010)			895220	808340	25660	18540	39680	90,30	2,87	2,07	4,43
Hrvaška (2016)			881620	789640	44320	4880	42780	89,57	5,03	0,55	4,85

Izvozi podatke tabele

Cilji

Zagotavljati optimalno vrednost kmetijske proizvodnje, ki omogoča stabilno prehransko varnost.
Zagotavljanje izvajanje trajnostnih kmetijskih praks, ki bodo ohranjale rodovitnost tal, biotsko raznovrstnost in varnost voda ter smotrno porabo resursov
Izvajanje kmetijskih praks z namenom blaženje in prilagajanja na podnebne spremembe
Zmanjšanje stroškov ter povečevanje vrednosti kmetijske pridelave.

Komentar

Temeljna značilnost slovenskega poljedelstva je usmerjenost v pridelovanje krme za živino. V letu 2021 med skupinami poljščin pri nas prevladujejo žita (56 %), sledita pridelava zelene krme na njivah (31 %) in pridelava industrijskih rastlin (7%). Delež žit ostaja razmeroma stabilen, kljub sezonskim nihanjem. Naraščajo površine namenjene pridelavi zelene krme in industrijskih rastlin, delež pridelave korenovk in gomoljnic pa se je po zmanjševanju v zadnjih letih ustalil na približno dveh odstotkih njiv. V EU so med državami opazne večje razlike v setveni sestavi, kar je odraz variabilnosti okoljskih razmer za pridelavo poljščin, specifičnih zahtev trgov ter ukrepov kmetijske politike. Glede na deleže poljščin v letu 2016 v EU–28 je delež žit v Sloveniji rahlo pod povprečjem EU (59 %), ter primerljiv z deležema v Nemčiji in Avstriji. Od sosednjih držav imajo večjo zastopanost žit Madžarska (62 %), Hrvaška (62 %) in Avstrija (61 %). Delež krmnih poljščin v Sloveniji je nad povprečjem EU (20 %). Med sosednjimi državami je primerljiv z deležem v Italiji (32 %) in večji kot v Avstriji (19 %), Hrvaški (14 %) in Madžarski (9 %). Nasprotno pa je delež industrijskih rastlin v Sloveniji (7 %) pod povprečjem EU (15 %) in manjši od vseh primerjalnih držav. Navedeno je odraz prilagoditve okoljskim razmeram, usmeritvi in proizvodno-ekonomskim specifikam Slovenije oz. primerjalnih držav.

Določene spremembe skozi daljše obdobje so opazne med zastopanostjo vrst posameznih poljščin znotraj skupin poljščin. Med žiti še vedno prevladuje koruza, a se je njen delež zmanjšal iz 45 % v letu 1992 na 39 % v letu 2017, nato pa se je ponovno povečal na 41% v letu 2021. Delež ozimne pšenice in pire se je v enakem obdobju zmanjšal iz 19 % na 15 %, opazneje so se povečale površine s tritikalo, ječmenom in ajdo. Med ostalimi poljščinami naraščajo površine s sojo, oljnimi bučami, deteljami in lucerno. Glede na obdobje 1992–2008 se je v obdobju 2009–2021 izboljšalo razmerje med koruzo in metuljnicami v prid metuljnicam. Povečanje deleža metuljnic v kolobarju pripisujemo ukrepom kmetijske politike, ki spodbujajo njihovo pridelavo.

Pokritosti tal preko zime prispeva k zmanjšanju degradacijskih procesov tal, zmanjšuje izpiranje nitratov, poveča biodiverziteto talne favne in flore, itd. Podatki o prezimnih ozelenitvah se ne zbirajo redno. Za Slovenijo in EU so na voljo podatki za leti 2010 in 2016. V letu 2010 je bil pri nas delež površin z znanimi podatki 86 % in 99% v letu 2016. V letu 2010 je v Sloveniji največ njiv pokritih z običajnimi ozimnimi posevki (53 %), sledijo namenske ozelenitve z dosevki za izboljšano rodovitnost tal (20 %) in njive pokrite z rastlinskimi ostanki (3 %). Približno petina njiv (24 %) preko zime ni bila pokrita. V letu 2016 se je odstotek prekritih njiv preko zime zmanjšal za 2 %. Delež njiv pokritih z običajnimi ozimnimi posevki (46 %) ter namenskimi ozelenitvami s posevki za izboljšano rodovitnost (12 %) sta se zmanjšala v letu 2016 v primerjavi z 2010, povečal pa delež njiv pokritih z žetvenimi ostanki (6 %). V letu 2016 je bila uvedena kategorija večletnih posevkov (12 %), prav tako pa se je zmanjšal delež njiv brez podatkov, kar lahko pojasni del zmanjšanja zemljišč v ostalih kategorijah. Deloma pa je na spremembe vplival tudi prehod v novo programsko obdobje Programa razvoja podeželja in manjši delež kmetijskih zemljišč, vključenih v ukrepe ozelenitve. Med državami EU so zaradi raznolikih okoljskih razmer velike razlike v načinih in deležih pokritih tal. Glede na povprečje EU–28 za leto 2016 (69 %) je bila pokritost tal preko zime v Sloveniji nad povprečjem. Večjo pokritost tal od Slovenije imajo Nemčija (86 %), Avstrija (81 %), Italija (84 %) ter Francija (93 %), manjšo pa Madžarska (58 %) in Hrvaška (45 %). V EU 28 in v vseh primerjalnih državah predstavljajo največji delež prekritosti preko zime običajni ozimni posevki. Največji delež prekritosti s to kategorijo poljščin ima Nemčija (57 %), najmanjšega pa Hrvaška (34 %). Do razlik prihaja zaradi specifičnih razlik v kolobarnih členih oziroma zastopanosti ozimnih poljščin v njem. Npr. Nemčija nameni bistveno večji delež njiv setvi oljne ogrščice v primerjavi s Slovenijo. Delež namensko ozelenjenih površin preko zime je v Sloveniji precej večji od povprečja EU–28 (8 %) ter Madžarske (2 %), Italije (2 %) ter Hrvaške (0 %), primerljiv z deležem v Nemčiji (12 %) ter manjši od deležev v Avstriji (21 %) in Franciji (16 %). Delež gole površine v Sloveniji je v letu 2016 na ravni povprečja EU–28 (23 %). Med primerjalnimi državami ima najmanjši delež Francija (7 %), največjega pa Hrvaška (55 %) in Madžarska (42 %). Velike razlike so med državami glede deleža površin brez znanih podatkov o pokritosti. Delež njiv brez podatkov v Sloveniji se je v obdobju med 2010 in 2016 bistveno zmanjšal, in podatki za leto 2016 so zajemali 99,9 % vseh njivskih površin. Delež je manjši od povprečja EU–28 (8 %). Med primerjalnimi državami imajo podobne deleže njiv brez podatkov Francija, Madžarska, Avstrija in Hrvaška, največ površin brez podatkov pa ima Italija (23 %). Delež pokritih površin preko zime v Sloveniji obsega več kot 75 % njiv in je deloma zadovoljiv. Kljub temu bi bilo potrebno spodbujati povečevanje tega deleža in zmanjšanje golih zemljišč pod 10 %, s ciljem doseči popolno prekritost tal.

Obdelovalni načini imajo pomembno vlogo pri ohranjanju rodovitnosti tal in ekonomiki pridelave. Podatki o obdelovalnih načinih se ne zbirajo redno, za Slovenijo in EU so na voljo podatki za leti 2010 in 2016. Glede na podatke je v Sloveniji večina njiv preoranih s plugom, sledi konzervirajoča obdelava tal. Delež njiv brez obdelave z direktno setvijo je zanemarljiv. V Sloveniji sta se glede na leto 2010 v letu 2016 povečala delež njiv obdelanih z oranjem (iz 76 % na 82 %) ter delež njiv obdelanih na konzervirajoč način (iz 9 % na 11 %). Delež njiv brez obdelave se je v tem obdobju zmanjšal (iz 1,5 % na 0,5 %). V tem obdobju sta se tudi zmanjšala delež neobdelanih njiv in njiv brez podatkov o obdelavi (iz 14 % na 7 %). Ocenjujemo, da je naraščanje površin obdelanih s plugom verjetno samo navidezno in je povezano z večjo zanesljivostjo pridobljenih podatkov v letu 2016. Razmerja med načini obdelave v letu 2016 zato ocenjujemo kot zanesljivejši pokazatelj dejanskega stanja. Glede na povprečje EU-27 v letu 2016 (67 %), je bil delež njiv obdelanih s plugom v Sloveniji nad povprečjem. Med primerjalnimi državami so imeli manjše deleže s plugom obdelanih njiv Nemčija (53 %) Avstrija (54 %) in Francija (48 %). Vse tri države so v obdobju med 2010 in 2016 bistveno zmanjšale površine oranih njiv. Večji delež oranih njiv od Slovenije imajo Madžarska (85 %) in Hrvaška (90 %). Delež slovenskih njiv s plitvo konzervirajočo obdelavo je podoben kot na Madžarskem (9 %) ter večji kot v Italiji (4 %) in na Hrvaškem (5 %), a bistveno manjši kot v Nemčiji (40 %), Franciji (33 %) in Avstriji (29 %). Delež njiv brez obdelave tal z neposredno setvijo je majhen tudi v drugih državah, med primerjalnimi državami ima največji delež Francija (5 %). Precejšnje razlike v obdelavi tal med državami EU odražajo razlike v talnih in podnebnih razmerah, povprečni velikosti kmetijskih gospodarstev in socialno-ekonomskih specifik sistemov kmetovanja v posameznih državah. Poleg tega ima vsaka metoda prednosti in slabosti, kar otežuje splošna priporočila. Kljub temu bi se delež njiv, obdelanih z oranjem, v Sloveniji moral zmanjšati.

Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po:

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatke zbira in obdeluje Statistični urad RS po objavljenih metodologijah.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Vse površine zemljišč so preračunane in predstavljene kot deleži od skupnih površin. Površino njiv, na katerih se izvaja kolobarjenje, smo povzeli po podatkih strukturnega raziskovanja kmetijstva (SURS) za leti 2010 in 2016 ter jih preračunali v deleže glede na skupno površino njiv. Pri tem smo odšteli površine poljščin in zelenjadnic, ki so na njivi prisotne daljši čas, površine v zaščitenih prostorih in površino neobdelanih njiv. Kolobarne člene poljščin na njivah smo povzeli po bazi SURS-a za obdobje 1992–2017. Deleži so izračunani glede na površino njiv in vrtov brez zelenjadnic, jagod in neobdelanih zemljišč. Kot metuljnice smo upoštevali površine stročnic za zrnje, soje, detelje, lucerne in travno-deteljnih mešanic. Pri oljnicah površin s sojo nismo upoštevali.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Pridelava poljščin v Sloveniji

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1502402S.px

1992-2021

Javno dostopni podatki

Letno

12.10.2022

Skupine zemljiških kategorij in njivskih posevkov

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1502401S.px

1992-2021

Letno

12.10.2022

Opredelitev kazalca:

Relevantnost kazalca: 3

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Metodologija zbiranja podatkov je enaka kot za Slovenijo.

Podatki so dostopni za vseh 27 držav članic EU–27 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska), EU–27 (deloma EU–28) kot celoto ter za Združeno kraljestvo, ki je iz EU izstopilo 31. 1. 2020.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatke za primerjavo deležev skupin poljščin pokritosti tal preko zime in obdelovalnih načinov tal v Sloveniji z EU in primerjalnimi državami EU smo pridobili na portalu Eurostat za leti 2010 oz. 2013 in za 2016. Podatki o deležu skupin poljščin na njivah so dostopni za leti 2013 in 2016, uporabili smo podatke za EU–28 in primerjalne države (Avstrija, Madžarska, Italija, Hrvaška in Nemčija). Za primerjavo deležev pokritosti njiv preko zime so na voljo podatke iz leta 2010 in 2016. Uporabili smo podatke za Slovenijo, EU–27 ter primerjalne države (Avstrija, Madžarska, Italija, Hrvaška, Nemčija ter Francija). Za primerjavo deležev njiv glede na način obdelave so na voljo podatki za leti 2010 in 2016. Uporabili smo podatke Slovenijo, za EU–28 (2010) in EU–27 (2016) ter primerjalne države (Avstrija, Madžarska, Italija, Hrvaška, Nemčija ter Francija).

Podatkovni viri

Podatkovni niz	Enota	Vir (hiperlink do podatkov)	Obdobje uporabljenih podatkov	Razpoložljivost podatka	Frekvenca osveževanja podatkov	Datum zajema podatkov	Mednarodna primerljivost podatkovnega niza
Main crops by NUTS 2 regions	ha	https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/ef_lac_main/default/table?lang=en	2013 in 2016	Javno dostopni podatki		14.10.2022	Da
Agri-environmental indicator - soil cover	ha	https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Agri-environmental_indicator_-_soil_cover#Analysis_at_EU_and_country_level	2010 in 2016			14.10.2022	Da
Agri-environmental indicator - tillage practices	ha	https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Agri-environmental_indicator_-_tillage_practices#Analysis_at_EU_level	2010 in 2016			14.10.2022	Da

Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 5

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah):

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zadnje osvežitve: 26.10.2022

Avtor(ji): Aleš Kolmanič, Kmetijski inštitut Slovenije

SLEDI NAM

/ EIONET Slovenija

TWITTER

KOS Tweeti

IZVOZI PDF

Nahajate se tukaj

[KM11] Proizvodne metode na kmetijskih gospodarstvih

Ključno sporočilo

Definicija

Grafi

Cilji

Komentar

Metodologija

SLEDI NAM

TWITTER

Kontakt

O kazalcih

Poudarjene vsebine