Število prebivalcev v Sloveniji se povečuje. V letu 2020 je znašalo 2,096 milijona. Naravni prirast se je močno zmanjšal (-5,2 oseb na 1000 prebivalcev), na drugi strani selitveni prirast 6,2 oseb na 1000 prebivalcev uvršča Slovenijo na 4. mesto izmed držav članic EU-27. Projekcije prebivalstva za prihodnost kažejo, da se bo do leta 2100 število prebivalcev v Sloveniji močno zmanjšalo (na 1.888.364).

Pričakovana življenjska doba se je v letu 2020 skrajšala na račun epidemije Covid-19, ki je povečala umrljivost, predvsem pri starejših od 60 let. V letu 2021 je bila v Sloveniji pričakovana življenjska doba za moške 77,7 let, za ženske pa 83,8. Med EU-27 državami sta najdaljšo pričakovano življenjsko dobo žensk zabeležili Francija (86,2) in Španija (86,2). Za moške pa Švedska (81,3). Umrljivost dojenčkov na 1.000 živorojenih je v Sloveniji v letu 2021 znašala 1,8, kar je najmanj med vsemi državami EU-27.

Slovenija se uvršča med države z najnižjimi stopnjami tveganja revščine in v sam vrh držav z najnižjo dohodkovno neenakostjo. Leta 2008 se je stopnja tveganja revščine v Sloveniji glede na prejšnje leto povečala za 0,8 o.t., vendar se je v primerjavi z Evropsko unijo ohranila na nizki ravni.

Ekološki odtis Slovenije je leta 2018 znašal 5,37 gha na prebivalca, biokapaciteta (obnovljiva sposobnost narave) pa 2,20 gha, kar je več kot dvakrat manj od odtisa. Za takšen življenjski slog bi potrebovali 3,39 planeta, da bi svetovno prebivalstvo živelo znotraj planetarnih obnovitvenih zmožnosti. To našo državo uvršča nad povprečje držav Evropske unije (4,8 gha na prebivalca). Ogljični odtis običajno prispeva okrog 60 % ekološkega odtisa, zato mora biti deležen primerjalno večje pozornosti.