KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Bad

Slovensko gospodarstvo se postopno približuje povprečni razvitosti Evropske unije, kljub upočasnjeni rasti BDP leta 2008. Padec dodane vrednosti je najbolj izrazit v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini. Poslabšanje razmer na trgu dela vpliva na padec zasebne potrošnje. Posledica gospodarskih razmer so manjši pritiski na okolje.

Bad

Število prebivalcev v Sloveniji se povečuje. V letu 2020 je znašalo 2,096 milijona. Naravni prirast se je močno zmanjšal (-5,2 oseb na 1000 prebivalcev), na drugi strani selitveni prirast 6,2 oseb na 1000 prebivalcev uvršča Slovenijo na 4. mesto izmed držav članic EU-27. Projekcije prebivalstva za prihodnost kažejo, da se bo do leta 2100 število prebivalcev v Sloveniji močno zmanjšalo (na 1.888.364).

Neutral

Kazalec spremlja ekonomsko socialno in okoljsko dimenzijo trajnostnega razvoja tako, da primerja HDI – indeks človekovega razvoja in ekološki odtis. Med letoma 1990 in 2019 se je vrednost indeksa človekovega razvoja (HDI) iz 0,774 povečala na 0,917 (za 18,5 %). Slovenija je uvrščena med države z zelo visokim indeksom človeškega razvoja, na 22. mesto od 189 držav, ki so zajete v izračune. Praviloma višji kot je HDI neke države, večji je tudi ekološki odtis. Trenutno stanje kaže, da bodo morale države sveta marsikaj spremeniti, če želijo živeti trajnostno in znotraj meja našega planeta.

Good

Pričakovana življenjska doba se je v letu 2020 skrajšala na račun epidemije Covid-19, ki je povečala umrljivost, predvsem pri starejših od 60 let. V letu 2021 je bila v Sloveniji pričakovana življenjska doba za moške 77,7 let, za ženske pa 83,8. Med EU-27 državami sta najdaljšo pričakovano življenjsko dobo žensk zabeležili Francija (86,2) in Španija (86,2). Za moške pa Švedska (81,3). Umrljivost dojenčkov na 1.000 živorojenih je v Sloveniji v letu 2021 znašala 1,8, kar je najmanj med vsemi državami EU-27.

Good

Izobrazbena struktura prebivalstva Slovenije se izboljšuje, kar pozitivno vpliva na gospodarsko rast. Povprečno število let šolanja je vedno daljše, vse večji pa je tudi delež prebivalstva s terciarno izobrazbo.

Bad

Slovenija se uvršča med države z najnižjimi stopnjami tveganja revščine in v sam vrh držav z najnižjo dohodkovno neenakostjo. Leta 2008 se je stopnja tveganja revščine v Sloveniji glede na prejšnje leto povečala za 0,8 o.t., vendar se je v primerjavi z Evropsko unijo ohranila na nizki ravni.

Bad

Ekološki odtis Slovenije je leta 2018 znašal 5,37 gha na prebivalca, biokapaciteta (obnovljiva sposobnost narave) pa 2,20 gha, kar je več kot dvakrat manj od odtisa. Za takšen življenjski slog bi potrebovali 3,39 planeta, da bi svetovno prebivalstvo živelo znotraj planetarnih obnovitvenih zmožnosti. To našo državo uvršča nad povprečje držav Evropske unije (4,8 gha na prebivalca). Ogljični odtis običajno prispeva okrog 60 % ekološkega odtisa, zato mora biti deležen primerjalno večje pozornosti.

Bad

Tehnološko inovacijski potencial se v Sloveniji krepi počasi in ne dosega zastavljenih ciljev. To je z vidika varstva okolja neugodno, saj so nove tehnologije okolju prijaznejše in energetsko varčnejše.

Good

Število uporabnikov interneta se povečuje, predvsem zaradi povečevanja širokopasovnega dostopa. Največji delež uporabnikov interneta je med mladim, najmanj ga uporabljajo nižje izobraženi in starejši.


SLEDI NAM

TWITTER