Kazalec prikazuje stanje gozdov z vidika lesne zaloge, prirastka in poseka, ki odražajo gospodarjenje z gozdovi. Podatki o lesni zalogi so prikazani za obdobje 1947–2018, za prirastek za 1990–2018i  za posek za obdobje 1993–2018.

Definicije za obravnavane kazalce so po FAO (Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) naslednje:

• Lesna zaloga (ang. Growing stock): Prostornina živih dreves s skorjo in premerom večjim kot X cm v prsni višini (ali nad nepravilnostmi oblike debla). Vključuje deblo nad tlemi ali višino panja do vrha oz. minimalnega premera Y cm in lahko vključuje veje do minimalnega premera W cm. V Sloveniji je merski prag (X) 10 cm, torej so v lesno zalogo vključena vsa drevesa, ki so debelejša od tega mejnega premera. Minimalni premer (Y) znaša 5 cm. Veje v lesno zalogo niso vključene.
• Prirastek (ang. Increment): Povprečna letna prostornina prirastka skozi določeno časovno obdobje z merjenim premerom drevesa v prsni višini (ali nad nepravilnostmi oblike debla) in vključuje prirastek dreves, ki so bila posekana v tem časovnem obdobju.
• Posek (ang. Fellings): Povprečni letni volumen dreves, živih ali odmrlih, z merjenim premerom drevesa (s skorjo), ki so bila posekana v določenem obdobju. Vključuje drevesa ali dele dreves, ki niso bila odstranjena iz gozda.

Lesna zaloga je bila skozi celotno zgodovino ključni kazalec stanja gozda. Informacija o lesni zalogi je nepogrešljiva za razumevanje dinamike in proizvodne sposobnosti gozdov. Je osnova za razvoj nacionalne politike in strategije trajnostne rabe gozdnih virov.

Skupaj s prirastkom, posekom, površino gozda ter možnim posekom tvori osnovno skupino kazalcev, ki jih uporabljamo za spremljanje razvoja gozdov. Poleg ostalega so nam ti kazalci danes osnova za oceno biomase in ogljika, ki ga vsebuje oziroma veže določen gozd. Ob tem je seveda izjemno pomembna informacija dinamike sprememb skozi čas.

V Sloveniji lahko še vedno ugotavljamo, da se gozdovi z vidika lesnih zalog in prirastka krepijo. Krepitev lesnih zalog je bila predvsem posledica načrtnega gospodarjenja z gozdovi, delno pa tudi posledica sprememb v metodologiji ugotavljanja lesne zaloge (okularno ocenjevanje – kontrolno vzorčna metoda).

Delež prirastka slovenskih gozdov se glede na lesno zalogo ohranja na približno isti ravni. Tem trendom sledi tudi določen možni posek, katerega realizacija je bila v preteklem desetletju le okoli 75-odstotna. Po letu 2014 pa je prišlo prav na področju poseka v Sloveniji do pomembnih sprememb, saj se je le-ta močno povečala.

Po poročilih Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2018 znaša lesna zaloga 302 m³/ha, prirastek 7,47 m³/ha, količina poseka pa 6.060.959 m³. V zadnjih 70 letih sta se hektarska lesna zaloga in prirastek povečala za 140 %, medtem ko je posek v tem času nihal med 2 milijonoma m³ (v letu 1991) do več kot 6 milijonov m³ (v letih 2014, 2015, 2016 in 2018). V omenjenih letih je bil posek za kar dve tretjini večji kot v prejšnjih letih, kar lahko pripišemo posledicam žleda. Posek se je zelo spreminjal: od 100 % skupnega prirastka v petdesetih letih 20. stoletja do manj kot 40 % skupnega prirastka v začetku devetdesetih let. Leta 2018 znaša posek približno 70 % prirastka. Razlog za veliko akumulacijo lesne zaloge v slovenskih gozdovih ter za takšna gibanja prirastka je smotrno gospodarjenje z gozdovi.

Ko govorimo o lesni zalogi, prirastku ali poseku je pomembno navesti še strukturo po drevesnih vrstah in tudi širše (iglavci/listavci). Razmerje med iglavci in listavci se spreminja in je v prid iglavcev naraščalo vse do leta 1961, ko je bil delež iglavcev 58 %. Po letu 1961 se je začel delež iglavcev zniževati in v letu 2000 padel pod 50 %. Leta 2018 je delež iglavcev v lesni zalogi znašal 45 %, v prirastku je bil delež iglavcev še 43 %, v poseku pa kar 70 %.

Po študiji FAO Global Forest Resources Assessment (2015) imajo slovenski gozdovi v primerjavi s povprečjem gozdov v drugih evropskih državah precej večjo hektarsko lesno zalogo in prirastek. Opozarjamo, da se ti podatki deloma razlikujejo od naših nacionalnih podatkov in so nekoliko precenjeni. Lesna zaloga v Sloveniji je tako leta 2015 znašala 346 m³/ha , evropsko povprečje pa je bilo komaj 209 m³/ha. Tako kot v Sloveniji so tudi v Evropi (EU-28) prisotni trendi povečevanja lesne zaloge in prirastka. V letu 2015 je povprečje v prirastku gozdov med državami EU-28 6,29 m³/ha, v Sloveniji pa je prirastek znašal 9 m³/ha. Izrazito nizek prirastek (pod 5 m³/ha) imajo nekatere mediteranske (Ciper, Španija, Italija) in skandinavske (Norveška, Švedska, Finska) države, zelo visokega pa predvsem srednjeevropske države (Nemčija, Češka, Slovenija, Švica, Romunija). Pri poseku je na ravni EU-28 prisoten rahlo pozitiven trend, z nihanji med posameznimi leti, razloga za to sta med drugim tudi povečevanje gozdnih površin in prirastka (Global Forest Resource Assessment, 2015). Posek je močno pod vplivom trga, zato prihaja do večjih odstopanj med posameznimi leti.

V Sloveniji pričakujemo, da bo razvoj sledil smernicam, zapisanim v Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu. Nadaljnje načrtno gospodarjenje z gozdovi bo omogočilo približevanje optimalni povprečni lesni zalogi, ki znaša od 320–330 m³/ha, za njeno doseganje pa bo potrebno še nadalje zmerno in selektivno akumulirati prirastek. Predvidevamo torej, da bo šel razvoj kazalca še naprej v smeri, ki pomeni doseganje kakovostno opredeljenega cilja.