Nahajate se tukaj
[KM32] Odkupne cene kmetijskih proizvodov
Ključno sporočilo
V Sloveniji odkupne cene kmetijskih proizvodov sledijo trendom gibanja cen pomembnejših kmetijskih trgov. Za omenjeni kazalnik poseben cilj ni postavljen, za interpretacijo doseganja oziroma zasledovanja ciljev strategije razvoja slovenskega kmetijstva pa je ob odkupnih cenah potrebna tudi vzporedna analiza drugih ekonomskih kazalnikov in fizičnega obsega proizvodnje. Med drugimi ekonomskimi kazalniki se najpogosteje interpretirajo tudi stroški proizvodnje (absolutno), indeksi cen inputov v kmetijstvu, stroškovno-prihodkovna pariteta, ipd.
Definicija
Odkupne cene so eden izmed ekonomskih parametrov za spremljanje vrednosti proizvodnje in dohodkovnega položaja proizvajalcev. Kazalnik prikazuje povprečne letne odkupne cene najpomembnejših kmetijskih proizvodov v Slovenji in jih primerja z evropskim povprečjem.
Grafi
Preračuni KIS
Slovenija, mladi biki - R3 [EUR/t] | EU povprečje, mladi biki - R3 [EUR/t] | |
|---|---|---|
2002 | 2443,2 | 2675,1 |
2003 | 2438,2 | 2701,8 |
2004 | 2403,9 | 2688,5 |
2005 | 2732,5 | 2918,8 |
2006 | 2895,9 | 3158,2 |
2007 | 2903,4 | 3014,7 |
2008 | 3032,6 | 3195,8 |
2009 | 3007,0 | 3193,8 |
2010 | 2987,8 | 3195,7 |
2011 | 3360,7 | 3520,9 |
2012 | 3689,7 | 3837,3 |
2013 | 3557,8 | 3815,9 |
2014 | 3430,9 | 3676,0 |
2015 | 3497,4 | 3772,2 |
2016 | 3371,3 | 3674,8 |
2017 | 3425,7 | 3797,0 |
Preračuni KIS
Slovenija, pitani prašiči [EUR/t] | EU povprečje, pitani prašiči [EUR/t] | |
|---|---|---|
2002 | 1484,98 | 1355,13 |
2003 | 1371,38 | 1272,56 |
2004 | 1370,93 | 1383,55 |
2005 | 1486,66 | 1390,41 |
2006 | 1478,57 | 1452,27 |
2007 | 1365,53 | 1351,71 |
2008 | 1501,64 | 1532,39 |
2009 | 1377,82 | 1422,15 |
2010 | 1368,52 | 1402,36 |
2011 | 1510,25 | 1531,87 |
2012 | 1683,80 | 1705,17 |
2013 | 1696,21 | 1754,77 |
2014 | 1634,35 | 1565,97 |
2015 | 1548,78 | 1395,78 |
2016 | 1562,32 | 1459,60 |
2017 | 1570,73 | 1479,80 |
Preračuni KIS
Slovenija, pitovni piščanci [EUR/t] | EU povprečje, pitovni piščanci [EUR/t] | |
|---|---|---|
2003 | 1929,89 | 1444,08 |
2004 | 1898,14 | 1478,28 |
2005 | 1786,98 | 1492,46 |
2006 | 1715,77 | 1513,04 |
2007 | 1837,86 | 1757,88 |
2008 | 1961,43 | 1803,03 |
2009 | 1877,35 | 1696,71 |
2010 | 1925,59 | 1700,98 |
2011 | 2003,23 | 1870,41 |
2012 | 2023,38 | 1919,28 |
2013 | 2080,09 | 1949,44 |
2014 | 2004,40 | 1910,49 |
2015 | 1990,56 | 1869,87 |
2016 | 1938,69 | 1778,84 |
2017 | 1924,37 | 1820,10 |
Preračuni KIS
Slovenija, mleko [EUR/t] | EU povprečje, mleko [EUR/t] | |
|---|---|---|
2003 | 274,84 | 302,03 |
2004 | 266,10 | 295,54 |
2005 | 262,14 | 289,68 |
2006 | 264,25 | 279,67 |
2007 | 280,31 | 320,73 |
2008 | 329,78 | 346,90 |
2009 | 258,98 | 265,12 |
2010 | 268,49 | 305,58 |
2011 | 304,73 | 339,89 |
2012 | 301,43 | 326,68 |
2013 | 323,03 | 365,05 |
2014 | 346,67 | 371,71 |
2015 | 283,33 | 308,27 |
2016 | 252,80 | 284,54 |
2017 | 303,20 | 348,57 |
Preračuni KIS
Slovenija, jajca (L in M) [EUR/t] | EU povprečje, jajca (L and M) [EUR/t] | |
|---|---|---|
2003 | 1238,62 | 1105,71 |
2004 | 1198,14 | 863,31 |
2005 | 1153,27 | 860,82 |
2006 | 1173,56 | 957,26 |
2007 | 1191,96 | 1104,11 |
2008 | 1309,09 | 1132,08 |
2009 | 1249,63 | 1198,88 |
2010 | 1244,41 | 1116,77 |
2011 | 1288,40 | 1150,60 |
2012 | 1336,30 | 1623,50 |
2013 | 1439,10 | 1289,50 |
2014 | 1427,42 | 1275,67 |
2015 | 1414,11 | 1288,83 |
2016 | 1370,67 | 1138,05 |
2017 | 1410,65 | 1409,41 |
Preračuni KIS
Slovenija, pšenica - krušna [EUR/t] | EU povprečje, pšenica - krušna [EUR/t] | |
|---|---|---|
2005 | 123,02 | 114,16 |
2006 | 128,88 | 128,10 |
2007 | 193,31 | 191,59 |
2008 | 217,93 | 204,04 |
2009 | 146,53 | 129,89 |
2010 | 167,03 | 158,56 |
2011 | 247,80 | 221,23 |
2012 | 227,62 | 225,70 |
2013 | 219,59 | 213,48 |
2014 | 192,32 | 182,24 |
2015 | 189,24 | 174,95 |
2016 | 162,04 | 152,53 |
2017 | 170,91 | 162,74 |
Preračuni KIS
Slovenija, koruza - krma [EUR/t] | EU povprečje, koruza - krma [EUR/t] | |
|---|---|---|
2005 | 102,97 | 119,70 |
2006 | 113,23 | 134,53 |
2007 | 180,93 | 187,69 |
2008 | 188,23 | 190,92 |
2009 | 121,29 | 130,26 |
2010 | 155,75 | 165,26 |
2011 | 218,39 | 221,37 |
2012 | 208,64 | 219,97 |
2013 | 219,18 | 204,14 |
2014 | 169,13 | 165,52 |
2015 | 141,62 | 158,10 |
2016 | 153,51 | 159,99 |
2017 | 161,05 | 162,62 |
Cilji
- Zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku
dostopne hrane.
- Povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva.
- Trajnostna raba proizvodnih potencialov in zagotavljanje s kmetijstvom
povezanih javnih dobrin.
- Zagotavljanje skladnega in socialno vzdržnega razvoja podeželja
(v sodelovanju z drugimi politikami).
Komentar
Kmetijstvo je gospodarska dejavnost s posebnimi značilnostmi, ki jo opredeljujejo odvisnost od naravnih dejavnikov, razmeroma velika nemobilnost proizvodnih dejavnikov, značilnosti ponudbe in povpraševanja na kmetijskih trgih z večanjem nestabilnosti globalnih kmetijskih trgov ter poseben družbeni interes za stanje in razvoj kmetijstva. Uresničevanje dolgoročnih ciljev strategije je mogoče samo v stabilnih ekonomskih razmerah za kmetovanje.
Odkupne (proizvajalčeve) cene kmetijskih proizvodov v Sloveniji so v pretežni meri pod vplivom gibanja odkupnih cen v pomembnejših državah proizvajalkah oziroma državah v regiji. V večini primerov so odkupne cene podobne evropskemu povprečju ali pa nekoliko pod njim. V primeru živinorejskih proizvodov so nihanja cen v pretežni meri posledica političnih razmer v svetu in s tem povpraševanja po proizvodih na svetovni ravni, delno pa tudi posledica ravni cen krme (perutninarstvo in prašičereja) in drugih stroškov prireje. Nihanja cen rastlinskih proizvodov pa so v pretežni meri bolj pogojena z razmerami za pridelavo na širših območjih in s tem razpoložljivimi količinami, v manjši meri pa na njih vpliva tudi gibanje cen inputov (gorivo, gnojila, ipd.).
Metodologija
Cilj kazalca je spremljanje ravni odkupnih cen proizvodov, zaradi katerih je omogočen/onemogočen trajnostni razvoj panoge in (ne)primeren dohodkovni položaj proizvajalcev.
Cilji povzeti po: Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 20E20 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« (ReSURSKŽ) (Uradni list RS, št. 25/11)
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalecPovprečne letne odkupne cene so izračunane na podlagi mesečnih podatkov Evropske komisije, ki jih poročajo posamezne države članice. Za Slovenijo zbira in poroča podatke Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP).
- Prednosti in slabosti kazalca: prednost: omogočena je primerjava med državami članicami, daljša časovna serija, podatki se redno osvežujejo, slabost: ni primerljiv z odkupnimi cenami, ki jih objavlja statistični urad (ta zajema tudi odkup manjših odkupovalcev in odkupna cena ne vsebuje stroškov odkupa in predstavlja neto prejemek za proizvod).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: podatki so relevantni in v pretežni meri odražajo stanje na trgu.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): relevanten.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): za glavnino proizvodov zanesljiv.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Metodologija obdelave podatkov za primerjavo državPodatki o odkupnih cenah posameznih kmetijskih proizvodov se za potrebe primerjave med državami članicami zbirajo v okviru ti. Tržno-informacijskega sistema, kamor so dolžni poročati tisti odkupovalci, ki presegajo določen prag odkupa. Tega določijo države članice same. Odkupne cene veljajo za franco odkupovalec, kar pomeni, da so odkupni ceni v manjši meri zajeti tudi stroški odkupa. Za Slovenijo zbira podatke Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP).
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti in slabosti kazalca: prednost: omogočena je primerjava med glavnino držav članic, daljša časovna serija, podatki se redno osvežujejo, slabost: zaradi različnih naravnih danosti, proizvodnih usmeritev, obsega proizvodnje itd. države članice podatkov za določene proizvode ne poročajo, zato primerjava v okviru vseh članic EU ni mogoča
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: podatki so relevantni in v pretežni meri odražajo stanje na trgu
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2
