KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji odkupne cene kmetijskih proizvodov sledijo trendom gibanja cen pomembnejših kmetijskih trgov. Za omenjeni kazalnik poseben cilj ni postavljen, za interpretacijo doseganja oziroma zasledovanja ciljev strategije razvoja slovenskega kmetijstva pa je ob odkupnih cenah potrebna tudi vzporedna analiza drugih ekonomskih kazalnikov in fizičnega obsega proizvodnje. Med drugimi ekonomskimi kazalniki se najpogosteje interpretirajo tudi stroški proizvodnje (absolutno), indeksi cen inputov v kmetijstvu, stroškovno-prihodkovna pariteta, ipd.


Odkupne cene so eden izmed ekonomskih parametrov za spremljanje vrednosti proizvodnje in dohodkovnega položaja proizvajalcev. Kazalnik prikazuje povprečne letne odkupne cene najpomembnejših kmetijskih proizvodov v Slovenji in jih primerja z evropskim povprečjem.


Grafi

Slika KM32-1: Odkupna cena mladih bikov - R3 v obdobju 2005–2017
Viri: 
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (2018)
; Evropska komisija (2018)
;
Opomba: 

Preračuni KIS

Prikaži podatke

Slovenija, mladi biki - R3 [EUR/t]

EU povprečje, mladi biki - R3 [EUR/t]

2002

2443,2

2675,1

2003

2438,2

2701,8

2004

2403,9

2688,5

2005

2732,5

2918,8

2006

2895,9

3158,2

2007

2903,4

3014,7

2008

3032,6

3195,8

2009

3007,0

3193,8

2010

2987,8

3195,7

2011

3360,7

3520,9

2012

3689,7

3837,3

2013

3557,8

3815,9

2014

3430,9

3676,0

2015

3497,4

3772,2

2016

3371,3

3674,8

2017

3425,7

3797,0

Slika KM32-2: Odkupna cena pitanih prašičev - E razred v obdobju 2002–2017
Viri: 
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (2018)
; Evropska komisija (2018)
Opomba: 

Preračuni KIS

Prikaži podatke

Slovenija, pitani prašiči [EUR/t]

EU povprečje, pitani prašiči [EUR/t]

2002

1484,98

1355,13

2003

1371,38

1272,56

2004

1370,93

1383,55

2005

1486,66

1390,41

2006

1478,57

1452,27

2007

1365,53

1351,71

2008

1501,64

1532,39

2009

1377,82

1422,15

2010

1368,52

1402,36

2011

1510,25

1531,87

2012

1683,80

1705,17

2013

1696,21

1754,77

2014

1634,35

1565,97

2015

1548,78

1395,78

2016

1562,32

1459,60

2017

1570,73

1479,80

Slika KM32-3: Odkupna cena pitovnih piščancev v obdobju 2003–2017
Viri: 
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (2018)
; Evropska komisija (2018)
Opomba: 

Preračuni KIS

Prikaži podatke

Slovenija, pitovni piščanci [EUR/t]

EU povprečje, pitovni piščanci [EUR/t]

2003

1929,89

1444,08

2004

1898,14

1478,28

2005

1786,98

1492,46

2006

1715,77

1513,04

2007

1837,86

1757,88

2008

1961,43

1803,03

2009

1877,35

1696,71

2010

1925,59

1700,98

2011

2003,23

1870,41

2012

2023,38

1919,28

2013

2080,09

1949,44

2014

2004,40

1910,49

2015

1990,56

1869,87

2016

1938,69

1778,84

2017

1924,37

1820,10

Slika KM32-4: Odkupna cena mleka v obdobju 2003–2017
Viri: 
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (2018)
; Evropska komisija (2018)
Opomba: 

Preračuni KIS

Prikaži podatke

Slovenija, mleko [EUR/t]

EU povprečje, mleko [EUR/t]

2003

274,84

302,03

2004

266,10

295,54

2005

262,14

289,68

2006

264,25

279,67

2007

280,31

320,73

2008

329,78

346,90

2009

258,98

265,12

2010

268,49

305,58

2011

304,73

339,89

2012

301,43

326,68

2013

323,03

365,05

2014

346,67

371,71

2015

283,33

308,27

2016

252,80

284,54

2017

303,20

348,57

Slika KM32-5: Odkupna cena jajc (L in M) v obdobju 2003–2017
Viri: 
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (2018)
; Evropska komisija (2018)
Opomba: 

Preračuni KIS

Prikaži podatke

Slovenija, jajca (L in M) [EUR/t]

EU povprečje, jajca (L and M) [EUR/t]

2003

1238,62

1105,71

2004

1198,14

863,31

2005

1153,27

860,82

2006

1173,56

957,26

2007

1191,96

1104,11

2008

1309,09

1132,08

2009

1249,63

1198,88

2010

1244,41

1116,77

2011

1288,40

1150,60

2012

1336,30

1623,50

2013

1439,10

1289,50

2014

1427,42

1275,67

2015

1414,11

1288,83

2016

1370,67

1138,05

2017

1410,65

1409,41

Slika KM32-6: Odkupna cena krušne pšenice v obdobju 2005–2017
Viri: 
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (2018)
; Evropska komisija (2018)
Opomba: 

Preračuni KIS

Prikaži podatke

Slovenija, pšenica - krušna [EUR/t]

EU povprečje, pšenica - krušna [EUR/t]

2005

123,02

114,16

2006

128,88

128,10

2007

193,31

191,59

2008

217,93

204,04

2009

146,53

129,89

2010

167,03

158,56

2011

247,80

221,23

2012

227,62

225,70

2013

219,59

213,48

2014

192,32

182,24

2015

189,24

174,95

2016

162,04

152,53

2017

170,91

162,74

Slika KM32-7: Odkupna koruze za krmo v obdobju 2005–2017
Viri: 
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (2018)
; Evropska komisija (2018)
Opomba: 

Preračuni KIS

Prikaži podatke

Slovenija, koruza - krma [EUR/t]

EU povprečje, koruza - krma [EUR/t]

2005

102,97

119,70

2006

113,23

134,53

2007

180,93

187,69

2008

188,23

190,92

2009

121,29

130,26

2010

155,75

165,26

2011

218,39

221,37

2012

208,64

219,97

2013

219,18

204,14

2014

169,13

165,52

2015

141,62

158,10

2016

153,51

159,99

2017

161,05

162,62


Cilji

-       Zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku

dostopne hrane.

-       Povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva.

-       Trajnostna raba proizvodnih potencialov in zagotavljanje s kmetijstvom

povezanih javnih dobrin.

-       Zagotavljanje skladnega in socialno vzdržnega razvoja podeželja

(v sodelovanju z drugimi politikami).

 


Kmetijstvo je gospodarska dejavnost s posebnimi značilnostmi, ki jo opredeljujejo odvisnost od naravnih dejavnikov, razmeroma velika nemobilnost proizvodnih dejavnikov, značilnosti ponudbe in povpraševanja na kmetijskih trgih z večanjem nestabilnosti globalnih kmetijskih trgov ter poseben družbeni interes za stanje in razvoj kmetijstva. Uresničevanje dolgoročnih ciljev strategije je mogoče samo v stabilnih ekonomskih razmerah za kmetovanje.

Odkupne (proizvajalčeve) cene kmetijskih proizvodov v Sloveniji so v pretežni meri pod vplivom gibanja odkupnih cen v pomembnejših državah proizvajalkah oziroma državah v regiji. V večini primerov so odkupne cene podobne evropskemu povprečju ali pa nekoliko pod njim. V primeru živinorejskih proizvodov so nihanja cen v pretežni meri posledica političnih razmer v svetu in s tem povpraševanja po proizvodih na svetovni ravni, delno pa tudi posledica ravni cen krme (perutninarstvo in prašičereja) in drugih stroškov prireje. Nihanja cen rastlinskih proizvodov pa so v pretežni meri bolj pogojena z razmerami za pridelavo na širših območjih in s tem razpoložljivimi količinami, v manjši meri pa na njih vpliva tudi gibanje cen inputov (gorivo, gnojila, ipd.).


Cilji in pravna podlaga

Cilj kazalca je spremljanje ravni odkupnih cen proizvodov, zaradi katerih je omogočen/onemogočen trajnostni razvoj panoge in (ne)primeren dohodkovni položaj proizvajalcev.

Cilji povzeti po: Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 20E20 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« (ReSURSKŽ) (Uradni list RS, št. 25/11)

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Povprečne letne odkupne cene so izračunane na podlagi mesečnih podatkov Evropske komisije, ki jih poročajo posamezne države članice. Za Slovenijo zbira in poroča podatke Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP).

Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: prednost: omogočena je primerjava med državami članicami, daljša časovna serija, podatki se redno osvežujejo, slabost: ni primerljiv z odkupnimi cenami, ki jih objavlja statistični urad (ta zajema tudi odkup manjših odkupovalcev in odkupna cena ne vsebuje stroškov odkupa in predstavlja neto prejemek za proizvod).
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: podatki so relevantni in v pretežni meri odražajo stanje na trgu.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): relevanten.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): za glavnino proizvodov zanesljiv.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

      Relevantnost: 1

      Točnost: 1

      Časovna primerljivost: 1

      Prostorska primerljivost: 1

Metodologija obdelave podatkov za primerjavo držav

Podatki o odkupnih cenah posameznih kmetijskih proizvodov se za potrebe primerjave med državami članicami zbirajo v okviru ti. Tržno-informacijskega sistema, kamor so dolžni poročati tisti odkupovalci, ki presegajo določen prag odkupa. Tega določijo države članice same. Odkupne cene veljajo za franco odkupovalec, kar pomeni, da so odkupni ceni v manjši meri zajeti tudi stroški odkupa. Za Slovenijo zbira podatke Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP).

Informacije o kakovosti za primerjavo držav

  • Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti in slabosti kazalca: prednost: omogočena je primerjava med glavnino držav članic, daljša časovna serija, podatki se redno osvežujejo, slabost: zaradi različnih naravnih danosti, proizvodnih usmeritev, obsega proizvodnje itd. države članice podatkov za določene proizvode ne poročajo, zato primerjava v okviru vseh članic EU ni mogoča
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: podatki so relevantni in v pretežni meri odražajo stanje na trgu

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

      Relevantnost: 1

      Točnost: 1

      Časovna primerljivost: 1

      Prostorska primerljivost: 2