KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Gospodinjstva v Sloveniji porabijo 21,6 % končne energije. V letu 2019 je bila poraba najnižja v opazovanem obdobju 2000–2019, vendar višja od cilja za leto 2020. Največ energije se porabi za ogrevanje. Med energenti se je raba kurilnega olja močno zmanjšala, povečala pa se je raba zemeljskega plina.

 


Kazalec prikazuje porabo končne energije v gospodinjstvih ter strukturo porabljene energije glede na vir energije oz. gorivo in glede na vrsto rabe.

Končna energija je definirana kot vsota rabe energije v sektorjih končne rabe – predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter široki rabi, ki vključuje gospodinjstva, storitve ter kmetijstvo.

Kazalec poraba energije in goriv v gospodinjstvih omogoča prikaz vpliva gospodinjstev na okolje. Zmanjševanje rabe energije ter sprememba strukture v smeri večjega deleža OVE, daljinskega ogrevanja in električne energije prispeva k manjšemu negativnemu vplivu na okolje. Pri OVE je vpliv na okolje v večini primerov manjši kot pri rabi fosilnih goriv, izjema je lesna biomasa in izpusti onesnaževal, pri čemer pa je ob primerni rabi možno negativen učinek rabe lesne biomase glede na ostala goriva močno zmanjšati. Prednost lesne biomase je v lokalni proizvodnji. Pri povečevanju rabe električne energije in daljinske toplote se okoljski učinek prestavi iz manjših naprav v gospodinjstvih na večje naprave, pri čemer je zmanjševanje in nadzor izpustov na večjih napravah lažje.

 


Grafi

Slika PG04-1: Struktura rabe končne energije in goriv v gospodinjstvih, Slovenija, 2000-2019
Viri: 

Statistični urad RS, Institut Jožef Stefa, 2021 (31. 03. 2021)

Prikaži podatke

Energetski viri-SKUPAJ [(1000 toe)]

Toplota [(1000 toe)]

Električna energija [(1000 toe)]

Obnovljivi viri in odpadki [(1000 toe)]

Geotermalna, sončna, itd. [(1000 toe)]

Zemeljski plin [(1000 toe)]

Naftni proizvodi [(1000 toe)]

Trdna goriva [(1000 toe)]

2000

1243,42

94,46

223,65

466,32

5,30

58,63

384,94

10,12

2001

1333,40

103,74

230,01

559,19

5,47

61,91

363,61

9,49

2002

1283,21

96,93

232,50

439,31

5,59

68,45

433,55

6,89

2003

1404,78

100,03

258,64

471,10

5,77

86,35

476,16

6,73

2004

1374,38

106,56

258,99

454,53

6,29

91,25

451,32

5,45

2005

1429,04

108,78

253,74

555,42

7,30

98,60

400,61

4,60

2006

1336,85

100,77

262,68

490,70

8,36

93,46

377,10

3,78

2007

1304,83

92,88

259,76

568,13

9,72

85,40

285,99

2,95

2008

1355,24

99,51

273,60

551,43

11,54

102,21

315,24

1,70

2009

1319,42

96,01

269,73

535,89

14,24

106,14

296,47

0,94

2010

1363,41

101,37

276,79

546,10

16,94

113,63

308,38

0,21

2011

1302,55

89,39

276,12

551,12

19,76

113,22

252,80

0,14

2012

1255,28

81,93

273,35

536,63

25,82

117,17

220,29

0,09

2013

1240,35

81,43

277,62

554,06

30,12

114,39

182,68

0,06

2014

1060,75

66,83

268,74

456,76

31,07

88,62

148,69

0,03

2015

1165,96

76,66

275,58

517,23

39,11

103,45

153,90

0,02

2016

1185,79

82,04

280,31

520,80

44,54

115,01

143,07

0,01

2017

1156,26

79,03

286,07

491,23

46,90

119,01

134,02

0,01

2018

1084,49

74,98

289,58

435,73

48,70

110,98

124,51

0,00

2019

1057,38

73,88

293,97

408,45

50,21

105,74

125,11

0,00

Slika PG04-2: Struktura porabe končne energije po vrsti rabe in energetskem viru, Slovenija, 2019
Viri: 

Statistični urad RS, Institut Jožef Stefa, 2021 (31. 03. 2021)

Prikaži podatke
ekstra lahko kurilno olje[TJ]zemeljski plin[TJ]lesna goriva[TJ]utekočinjeni naftni plin[TJ]električna energija[TJ]premog[TJ]daljinska toplota[TJ]sončna energija[TJ]geotermalna energija[TJ]Skupaj[TJ]ekstra lahko kurilno olje[%]zemeljski plin[%]lesna goriva[%]utekočinjeni naftni plin[%]električna energija[%]premog[%]daljinska toplota[%]sončna energija[%]geotermalna energija[%]
Ogrevanje prostorov 3603318015046462177402539910422765413,0311,5054,411,676,4109,180,033,77
Ogrevanje sanitarne vode493106118561472256055543461774196,6514,3025,021,9830,4107,485,858,32
Kuhanje 186199534966188509,8710,5628,3351,250000
Drugo 6977697700001000000
hlanjenje prostorov33633600001000000
Skupaj gospodinjstva4096442717101114312309030944431659442719,2510,0038,632,5827,8006,991,003,75
Slika PG04-3: Končna poraba energije po namenih, Slovenija, 2019
Viri: 

Statistični urad RS, Institut Jožef Stefa, 2021 (31. 03. 2021)

Prikaži podatke

2019 [GWh]

2019 [%]

Ogrevanje prostorov

493

14,42

Ogrevanje sanitarne vode

627

18,34

Kuhanje

268

7,84

Razsvetljava

162

4,74

Hladilniki in kombinirani hladilniki

178

5,21

Zamrzovalne skrinje in omare

179

5,24

Televizije

105

3,07

Pralni in pralno sušilni stroji (za pranje)

92

2,69

Pomivalni stroji

115

3,36

Osebni računalniki in monitorji

65

1,90

Sušilni in pralno sušilni stroji (za sušenje)

38

1,11

Klimatske naprave

93

2,72

Drugo

1005

29,39

Total

3419

100


Cilji

Akcijski načrt za energetsko učinkovitost iz leta 2015 je za rabo energije v gospodinjstvih leta 2020 določil indikativni cilj v višini 1.041 ktoe.

NEPN določa za leto 2030 cilj, da se mora raba končne energije v stavbah (kjer je poleg rabe energije v gospodinjstvih zajeta tudi raba energije v storitvenem sektorju) zmanjšati za 20 % glede na leto 2005, delež OVE pa mora znašati vsaj 2/3.

 


Gospodinjstva v Sloveniji porabijo 21,6 % vse končne energije. Zmanjševanje rabe končne energije je pomembno, tako z vidika doseganja ciljev na področju učinkovite rabe energije, kakor tudi z vidika zmanjševanja vplivov na okolje preko zniževanja izpustov onesnaževal zunanjega zraka in toplogrednih plinov.

Leta 2019 smo za oskrbo gospodinjstev porabili 1,057 milijon toe (tona ekvivalentne nafte) energije iz različnih energetskih virov. Iz obnovljivih virov (43,4 %) - lesna goriva (npr. polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi) imajo 39 %, naftnih proizvodov (11,8 %), električne energije (27,8 %), zemeljskega plina (10 %) ter toplote (7 %). Glede na indikativni cilj iz AN URE je bila raba leta 2019 višja za 1,6 %.

Poraba končne energije v gospodinjstvih po letu 2003 rahlo pada predvsem na račun naftnih proizvodov, ki smo jih v letu 2009 porabili za skoraj 40 % manj kot leta 2003, ko je bila poraba največja, leta 2019 pa kar 74 % manj. Skupna raba energije se je v obdobju 2000-2019 zmanjšala za 15 %. Poleg naftnih proizvodov (zmanjšanje za 67 %) se je zmanjšala še raba gorljivih OVE (za 12 %), kamor sodi lesna biomasa ter daljinske toplote (za 22 %). Povečala se je poraba zemeljskega plina (za 80 %), električne energije (za 31 %) ter geotermalne in sončne energije (za 847 %).

Največ energije v slovenskih gospodinjstvih porabimo za namene kot so ogrevanje (62 %) pripravo tople vode (17 %), kuhanje (4 %) ter hlajenje prostorov (1 %). Ostala nerazporejena raba predstavlja 16 %. Pri električni energiji se je največ porabi za pripravo tople vode z 18 %, sledi ogrevanje prostorov s 14 %. Veliki GA skupaj s televizijo in računalniki porabijo 23 %, razsvetljava 5 %, klimatske naprave pa 3 %. Druga raba električne energije predstavlja 29 %.

Med energenti, porabljenimi za ogrevanje prostorov, so prevladovala lesna goriva (50 %), ekstra lahko kurilno olje (13 %) in zemeljski plin (11 %). Za ogrevanje sanitarne vode so se v glavnem uporabljali električna energija (30 %), lesna goriva (25 %) in zemeljski plin (14 %). Med energenti, uporabljenimi za kuhanje, sta prevladovala električna energija (51 %) In utekočinjeni naftni plin (28 %).

V Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost 2014-2020 je opisan nabor instrumentov za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih s poudarkom na ogrevanju in rabi električne energije. Vendar je njihova izvedba odvisna od zagotavljanja sredstev in seznanjanja uporabnikov z možnostmi ter koristmi učinkovite rabe energije. Paket finančnih spodbud pokriva štiri programe: za energetsko učinkovito obnovo stavb in trajnostno gradnjo stavb, energetsko učinkovite ogrevalne sisteme, učinkovito rabo električne energije in shema učinkovite rabe energije za gospodinjstva z nizkimi prihodki.

Ukrepi za obdobje 2021-2030 so navedeni v Celovitem nacionalnem energetsko podnebnem načrtu.


Cilji povzeti po:

Podatki za Slovenijo:

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so na voljo za obdobje 2000-2009. Del podatkov je zbranih v okviru letnega zbiranja podatkov o energetski bilanci - vir podatkov so statistična raziskovanja z različnimi statističnimi vprašalniki.

Podatki o končni porabi energije in goriv v gospodinjstvih po vrsti energetskega vira se od leta 2011 naprej objavljajo letno (prej petletno) in niso več neposredno primerljivi s podatki iz predhodnih raziskav, saj se izračunavajo na podlagi spremenjene metodologije. Na tak način so že obdelani podatki za leto 2019, ki so bili v večini pridobljeni z anketo o porabi energije in goriv v gospodinjstvih (APEGG). Pri raziskovanju je sodeloval Inštitut Jožef Stefan (IJS), kjer so s pomočjo modela izračunali podatke o porabi energije in goriv po namenih in vrstah energetskih virov ter o načinih in virih za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode. Vhodni podatki za model so bili rezultati ankete in podatki o oskrbi z energijo, ki so bili zbrani s pomočjo drugih statističnih raziskovanj. Med pripravo modelskih izračunov so bili na voljo podatki o oskrbi z energijo za leta 2009 in 2014, zato se tudi modelski izračuni nanašajo na ti dve leti.

Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

Na sliki PG04-1 je predstavljena struktura rabe končne energije in goriv v gospodinjstvih v 1000 ton.

Na sliki PG04-2 je predstavljena struktura porabe končne energije po vrsti rabe in energetskem viru leta 2019, na sliki PG04-3 pa delež porabe končne energije v gospodinsjtvih glede na namen.

Delež porabe energije v gospodinjstvih v primerjavi z ostalimi sektorji je prikazan za leto 2019.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (povezava do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

SURS, SI-STAT (Energetska bilanca)

ktoe

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1817901S.px

2000–2019

 

Oktobra so na voljo podatki za preteklo leto

Letno

 

31.3.2021

da

SURS, SI-STAT (Poraba energije in goriv v gospodinjstvih po energetskih virih)

TJ

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1822303S.px

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): -

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

  1. MzI, 2015. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014‒2020 (AN URE 2020) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2020_sprejet_maj_2015.pdf)
  2. MzI, 2017. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017‒2020 (AN URE 2020) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2017-2020_final.pdf)
  3. MzI, 2020. Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf)


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER