Ravni benzo(a)pirena so v letu 2021 na vseh stalnih merilnih mestih v urbanih predelih dosegle ciljno vrednost. Letni poteki ravni benzo(a)pirena kažejo, da so najvišje ravni izmerjene v kurilni sezoni. Poleti so ravni na vseh lokacijah znatno nižje.

Onesnažen zrak je najpomembnejši okoljski dejavnik tveganja za zdravje ljudi, ki v EU v povprečju vpliva na 400.000 prezgodnjih smrti in Evropejce v povprečju stane več kot 166 milijard EUR letno. Na primeru Ljubljane in Maribora znašajo zunanji stroški onesnaženega zraka skoraj 271 milijonov EUR na letni ravni. Ocena zunanjih stroškov zaradi onesnaženosti zraka iz prometa se nekoliko znižuje in je odvisna od višanja konkurenčnosti javnega prevoza, implementacije ukrepov za omejevanje osebnega prometa na fosilna goriva in elektrifikacije voznega parka v mestih.  

Izpusti onesnaževal zraka so se v obdobju 2005−2020 zmanjšali na nivo, ki omogoča doseganje ciljev Slovenije leta 2020. Da bodo doseženi cilji leta 2030 bo potrebno izpuste še dodatno zmanjšati. Zmanjšanje izpustov je pripomoglo k manjšemu vplivu onesnaževal zraka na okolje in zdravje ljudi, saj so bili skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje, nastanek prizemnega ozona ter delcev nižji za približno polovico glede na leto 2005.

Trendi letnih padavin niso tako očitni kot temperaturni, razlike med posameznimi leti in območji so velike. Bolj kot spremembe letnih vrednosti so zaskrbljujoče spremembe padavin po letnih časih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo količina letnih padavin rahlo povečevala, več padavin bo pozimi, nekoliko manj pa poleti.