Vodovarstvena območja (VVO) zavzemajo približno 17 % ozemlja Slovenije. V strukturi rabe zemljišč na VVO prevladuje gozd (61,1 %), sledi travinje (13,6 %), njive zavzemajo 10,9 %. Od vseh zemljišč predstavljajo ekološko obdelana komaj 1,7 %, v strukturi kmetijskih zemljišč pa 6,04 %, od tega največjo površino predstavlja travinje z 79,6 %.

Ekološki odtis Slovenije je leta 2019 znašal 5,23 gha na prebivalca, kar uvršča našo državo pod povprečje držav Evropske unije (5,42 gha na prebivalca). Ogljični odtis prispeva 56 % ekološkega odtisa. Pomemben delež ekološkega odtisa predstavljajo tudi gozdni proizvodi (23,1 %). Glede na kategorije potrošnje k ekološkemu odtisu v Sloveniji največ prispevajo bivališča in osebni promet.Čeprav ima Slovenija za svetovne razmere nadpovprečno biokapaciteto (2,44 gha na prebivalca), spada med države z ekološkim primanjkljajem. To pomeni, da porabimo več kot je narava sposobna obnoviti.

Zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti je leta 2021 znašalo 610,4 GWh. Večji del prihranka, 57 %, je bil dosežen z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v okviru programov Eko sklada. Ciljna vrednost za to leto je bila presežena za tretjino. Za leto 2022 je dosežen prihranek energije po preliminarnih podatkih ocenjen na 700,8 GWh, kar je 15 % več kot leto prej in 53 % nad ciljno vrednostjo.

Raba primarne energije je leta 2021 znašala 6.470 ktoe in se je v primerjavi z letom prej povečala za 2,7 %. Povečanje je posledica povečanja rabe končne energije zaradi okrevanja gospodarstva po pandemiji koronavirusa in hladnejšega leta 2021, medtem ko je bila proizvodnja električne energije v primerjavi z letom prej manjša.

Leta 2021 je Slovenija z upoštevanjem proizvodnje energije iz OVE v Sloveniji dosegla 24,6-odstotni delež OVE v bruto rabi končne energije, kar je 4,8 odstotnih točk več kot leta 2005. Za dosego 25-odstotnega zavezujočega nacionalnega ciljnega deleža OVE po Direktivi 2009/28/ES je Slovenija manjkajočo proizvodnjo iz OVE dokupila. Povečanje deleža OVE leta 2021 je predvsem posledica povečanja rabe OVE v sektorju ogrevanja in hlajenja. Za predvidenim razvojem še vedno bistveno zaostaja delež pri proizvodnji električne energije. Za leto 2022 ocene kažejo, da bo dosežen 22,9-odstotni delež.